KOMA

Kako raziskati zločin, če sploh ne veš, da se je zgodil?

Taras se po hudi nesreči na Polhograjski Grmadi prebudi iz kome. Ne le da ga čaka dolgotrajen spopad z zahtevno fizično rehabilitacijo, v njegovem spominu zija obsežna spominska vrzel. Vse je zaprto zaradi covida, spremembe se dogajajo tudi na Generalni policijski pošti … čeprav se Tarasovi sodelavci sprašujejo, ali je epidemija začasno opravljena s hudim kriminalom, je resnica bolj temačna: pravo vprašanje je, kaj je njihovemu pogledu skrito. Tadej Golob v Komi suvereno prestopa meje kriminalnega žanra in meri družbeno-politični utrip koronskega časa.

O AVTORJU: Tadej Golob (1967) je eden najbolj samosvojih slovenskih avtorjev s tematsko raznolikim naborom del. Med pisci se je pojavila knjiga Z Everesta (2000), v kateri popisuje smučanje Dava Karničarja z najvišje gore sveta, na vrh katerega se je povzpel tudi sam, nadaljeval pa z biografijami Petra Vilfana (2004), Zorana Predina (2009) in Gorana. Dragića (2015), Milene Zupančič, Petra Čeferina, Alenke Bratušek (2018), z romanom za mladino Zlati zob (2011) in Kam je izginila Brina? (2013) ter z romanoma za odrasle Svinjske nogice (nagrada kresnik 2010) in Ali boma ye! (nominacija za kresnik 2014). Serija kriminalk s Tarasom Birso v glavni vlogi, ki se je začela z romanom Jezero (nominacija za kresnik 2017), se zgleduje po skandinavskem tipu kriminala. Predvsem po tistih, ki jih pišejo novinarji in med vrstami razkrivajo manj znane plati družbe v katerih živimo.

RECENZIJA BUKLA: Taras Birsa je ime, ki nam je po štirih knjigah v televizijskih serijah že dobro znano. Tokrat se podajamo na njegov peti primer, morda najtežji, ki se ga je kdaj lotil. Razrešiti mora zločin, za katerega sploh ne ve, da se je zgodil. Taras se je v svojih dosedanjih priložnostih že nekajkrat poškodoval, tokrat pa to ni zgolj oteževalna okoliščina pri njegovem delu, ki zaustavlja bralsko napetost. Naš detektiv se znajde v kritičnem stanju v obdobju, ki ga preživi v komi, izgubil spomin o tem, kaj se je dogajalo v zadnjih treh mesecih. Ne samo, da se ne spomnim primera, s katerim se je intenzivno ukvarjal, temveč se ne spomnim niti tega, kako je, sicer izkušeni alpinist, padel in se je skoraj smrtno poškodoval na hribčku, kot je Polhograjska grmada. »Primer Krep« so imenovali kar primer leta, tako zelo je odmeval umor novinarja levičarskega časnika. Taras ga je pripeljal vse do sodišča, z njegovim padcem v komo je padel tudi primer. Nihče, razen njega, ni mogel dokazati, da je osumljeni psiholog ustrelil novinarja. Tarasova ekipa ve, da ga potrebuje, zato se je Tina odločila, da bo ukrepala in svojemu nadrejenemu (in bivšemu ljubimcu) pomagala vrniti spomin. Suhoparno policijsko poročilo z malo pesniške svobode preoblikuje v knjigo, ki jo beremo skupaj s Tarasom. Se mu bo uspelo prebiti do ključnih podrobnosti, ki bi odklenile njegov spomin ter razrešile primer in vprašanje, ali je res padel ali ga je nekdo napadel. Domiselno zastavljena zgodba, ki nas drži v napetosti do zadnje strani!